Ankete PK

Anketa o sklanjanju lastnih imen in tvorbi pridevnikov (junij 2019)


Na 28. seji Pravopisne komisije 20. aprila 2019 je bil sprejet sklep, da komisija pri nekaterih odprtih vprašanjih poglavja »Slovnični oris za pravopis« pridobi odgovore ne le iz obstoječega korpusnega gradiva, temveč si pomaga z anketo med širšim krogom jezikovnih uporabnikov, še posebej pa se povabi k izpolnjevanju ankete strokovnjake, lektorje, prevajalce in jezikoslovce vseh specializacij. Poglavje »Slovnični oris za pravopis« je namreč zasnovano kot pregled tistih problematičnih mest v glasoslovju, oblikoslovju in besedotvorju, ki uporabnikom povzročajo težave in pri katerih smo ob pripravi pravil ter ob slovarski obravnavi že ugotovili odstopanja od Slovenskega pravopisa 2001.


O anketi

Anketa sega na osem področij oblikoslovja in besedotvorja. Izvedena je bila z imeni, ki jih ni mogoče najti v aktualnih slovarjih ali na portalu Fran.
Anketa je bila v aplikaciji 1ka, namenjeni spletnemu anketiranju, aktivna od 16. maja do 8. julija 2019. Na posamezno vprašanje anketnega vprašalnika je odgovorilo od 821 do 928 anketirancev. V povprečju je bilo največ anketiranih starih od 21 do 40 let (46 %), sledijo stari od 41 do 60 let (38 %), starejši od 61 let (10 %), najmanj je bilo starih do vključno 20 let (6 %). Največ anketiranih ima univerzitetno izobrazbo oz. končano drugo bolonjsko stopnjo (48 %), 45 % anketiranih ima končan študij jezikoslovne smeri. Sledijo anketirani z bodisi magisterijem znanosti bodisi doktoratom znanosti (22 %), bodisi višješolsko bodisi prvo bolonjsko stopnjo (15 %), srednješolsko izobrazbo (14 %) in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (1 %). Največ anketiranih prebiva v osrednjeslovenski regiji (57 %), sledijo gorenjska regija (8 %), goriška regija (7 %), savinjska regija (6 %), podravska regija (6 %), obalno-kraška regija (4 %), jugovzhodna Slovenija (3 %), notranjsko-kraška regija (2 %), koroška regija (2 %), pomurska regija (1 %), zasavska regija (1 %), spodnjeposavska regija (1 %), izseljenske skupnosti (1 %) in drugo (2 %).



Vprašanja in rezultati

1. Kako tvorimo pridevnik na -ski iz zemljepisnih imen, katerih osnova se končuje na podvojeni soglasnik?

Opis problematike:

V Slovenskem pravopisu 2001 so se odločili, da pravilo o tvorbi pridevnikov na -ski iz zemljepisnih imen, ki pravi, da se pridevniki tvorijo iz govorjenih podstav (Marseille – marsejski), posplošijo na več primerov. Tako namesto tvorbe Cannes – cannski (SP 1962) pravopis 2001 sledi enojnemu izgovoru končnega soglasnika, torej Cannes – canski (SP 2001). Toda pravilo velja le za pridevniške tvorbe. Pri tvorbi prebivalskih imen naj bi (nasprotno) izhajali iz zapisanega končaja imena, zato je prebivalec mesta Cannes zapisan kot Cannesčan, kar se med uporabniki ni uzavestilo. 

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanj v anketi, ki so se nanašala na tvorjenje pridevnikov na -ski iz tujih lastnih imen, katerih osnova se končuje na podvojeni soglasnik, lahko sklenemo, da se kljub pravopisnemu pravilu, ki izhajajoč iz govorne podstave določa poenostavljanje dvojnih soglasnikov (Inninski, Rennesrenski, Sormonnesormonski, Yonneyonski), večina anketiranih (67,3 %, n = 3640) pri tvorjenju odloča za ohranjanje izvirnega zapisa, torej z dvojnim soglasnikom (Inninnski, Rennesrennski, Sormonnesormonnski, Yonneyonnski).

V anketi se je pokazala povezanost med izobrazbo anketiranih in poenostavljanjem dvojnih soglasnikov v enojne pri tvorjenju pridevnikov na -ski, saj se je za poenostavljanje v povprečju odločilo 28,7 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 14,5 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...



2. Kako tvorimo pridevnik na -ski iz imen, katerih osnova se končuje na y?

Opis problematike:

Slovenski pravopis 2001 je pravilo starega pravopisa iz leta 1962 spremenil: namesto tvorbe Broadway – broadwayski sledi izgovoru končnega soglasnika y in določa tvorbo Broadway – broadwajski. Praksa kaže, da je vtis zapisane črke velik in da se večina uporabnikov odloča za zapis tipa broadwayski.

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanj v anketi, ki sta se nanašali na podomačevanje y v j pri tvorbi pridevnikov na -ski iz tujih imen, pri katerih končni y izgovarjamo kot j, lahko sklenemo, da se kljub pravopisnemu pravilu, ki izhajajoč iz govorne podstave določa podomačenje zapisa y pred -ski v j (Midwaymidwajski, Galwaygalwajski), večina anketiranih (79,3 %, n = 1796) pri tvorjenju odloča za ohranjanje izvirnega zapisa, torej z y (Midwaymidwayski, Galwaygalwayski).

V anketi se povezanost med izobrazbo anketiranih in podomačevanjem y v j pri tvorbi pridevnikov na -ski iz tujih lastnih imen ni pokazala, saj se je za poenostavljanje v obliko midwajski, galwajski v povprečju odločilo 7,5 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 6,5 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...


3. Kako tvorimo svojilni pridevnik iz imen moškega spola, ki se končajo na govorjeni c, j, č, ž, š ali in samoglasniški sklop io (Baggio)?

Opis problematike:

Veljavno pravopisno pravilo SP 2001 pri imenih na končni -io v zapisu daje prednost preglašenim oblikam (D'Annunzio – D'Annuniziev), nepreglašene oblike tipa (D'Annunzio – D'Annuniziov; Baggio – Baggiov) za rabo v knjižnem jeziku niso sprejemljive. Dvojnična raba je v slovarju razvidna pri redkih občnih besedah v orodniku (npr. studio, embrio).

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanj v anketi, ki sta se nanašali na tvorjenje svojilnih pridevnikov iz tujih imen na govorjeni c č š dž j, ki jim sledi soglasniški sklop io, lahko sklenemo, da se kljub pravopisnemu pravilu, ki izhajajoč iz govorne podstave določa tudi pisni preglas za govorjenimi c, j, č, ž, š ali + io (BaggioBaggiev, GeorgioGeorgiev), večina anketirancev (43,7 %, n = 1675) pri tvorjenju ravna po zapisu, torej brez preglasa (BaggioBaggiov, GeorgioGeorgiov).

V anketi se je pokazala povezanost med izobrazbo anketiranih in tvorjenjem svojilnih pridevnikov iz tujih imen na govorjeni c, j, č, ž, š ali dž + io, saj za preglas v povprečju odločilo 46 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 31 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...



4. Kako tvorimo svojilni pridevnik iz imen moškega spola, ki se končajo na govorjeni in zapisani c, j, č, ž, š ali in samoglasnik o (Sašo, Aco)?

Opis problematike:

Veljavno pravopisno pravilo pri imenih na govorjeni in zapisani c, j, č, ž, š ali , ki jim sledi končni -o, ne dopušča nepreglašenih oblik tipa Sašo – Sašov, a raba izkazuje prav te oblike kot prednostne. 

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanja v anketi, ki se je nanašalo na tvorjenje svojilnih pridevnikov iz imen na govorjeni in zapisani c, j, č, ž, š ali dž + o, lahko sklenemo, da se kljub pravopisnemu pravilu, ki izhajajoč podstave določa preglas za govorjenimi in zapisanimi c, j, č, ž, š ali dž (SašoSašev), anketiranci skoraj v enakem deležu (48 % in 41,9 %, n = 836) odločajo za zapis s preglasom ali brez njega.

V anketi se je pokazala povezanost med izobrazbo anketiranih in tvorjenjem svojilnih pridevnikov iz imen na govorjeni in zapisani c, j, č, ž, š ali + o pokazala, saj za preglas v povprečju odločilo 61 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 37 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...



5. Kako tvorimo svojilni pridevnik iz imen moškega spola, ki se končajo na govorjeni c, j, č, ž, š ali dž, a niso zapisani s črkami, temveč z različnimi dvo- ali veččrkji? Taka imena imajo pogosto tudi slovenske ustreznice, npr. Ferentz – Ferenc.

Opis problematike:

Slovenski pravopis 2001 je pravilo o preglaševanju obrazila -ov, če se pred njim nahajajo govorjeni c, j, č, ž, š ali , nadgradil, saj je po zgledu pisec – piščev tudi pri svojilnih pridevniških oblikah iz imen tipa Dimitz predlagal zamenjavo pisnega soglasniškega sklopa s soglasnikom č (npr. Dimitz – Dimičev). Takih zapisov v rabi skorajda ni (Cavačev). Pri nekaterih imenih tega tipa, npr. FranzFritzKeatsYeatsBarents ipd., ki naj bi se izgovarjali s končnim govorjenim [c], opažamo, da se preglas uresničuje redkeje, zato smo preverili izbire uporabnikov.

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanja v anketi, ki se je nanašalo na tvorjenje svojilnih pridevnikov iz tujih imen na govorjeni in zapisani c, j, č, ž, š ali, lahko sklenemo, da se kljub pravopisnemu pravilu, ki izhajajoč podstave določa preglas za govorjenimi in zapisanimi c, j, č, ž, š ali (FerentzFerentzev), anketiranci v podobnem deležu (52,2 % in 42,7 %, n = 836) odločajo za zapis s preglasom ali brez njega.

V anketi se je pokazala manjša povezanost med izobrazbo anketiranih in tvorjenjem svojilnih pridevnikov iz tujih imen na govorjeni c, j, č, ž, š ali, saj za preglas v povprečju odločilo 51 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 41 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...



6.
Kako tvorimo svojilni pridevnik iz imen ženskega spola, ki se v osnovni obliki končujejo na dva ali tri samoglasnike (Mia, Tea)?

Opis problematike:

Pri ženskih imenih prve ženske sklanjatve, katerih podstava se končuje na samoglasnike a, e, o ali u, po SP 2001 tvorimo svojilni pridevnik z dodajanjem obrazila -in ali s podaljševanjem podstave z j pred obrazilom -in, GeaGein/Gejin; LeaLein/Lejin; TeaTein/Tejin. Vendar pa je težnja po ohranitvi izhodiščnega imena tudi v odvisnih sklonih vse večja, zato se za pridevnike Lein odločamo ob imenu Lea, kar smo želeli tudi preveriti.

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanj v anketi, ki so se nanašala na zapisovanje glasu j v svojilnih pridevnikih iz imen na samoglasniške sklope, lahko sklenemo, da se kljub pravopisnemu pravilu, ki določa neobvezno podaljševanje osnove z j za osnove, ki se končajo z e, a, o, u (Kea Kejin, Lea Lejin) in obvezno za osnove, ki se končajo z i (LiaLijin, MaiaMaijin), večina anketiranih (71,9 %, n = 3355) pri tvorjenju ne odloča za podaljševanje osnove z j ne glede na končaj osnove (KeaKein, LeaLein, LiaLiin, MaiaMain).

V anketi se povezanost med izobrazbo anketiranih in zapisovanjem glasu
j v svojilnih pridevnikih iz imen na samoglasniške sklope ni pokazala, saj se je v povprečju 63,8 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 64,5 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne, odločilo za zapis brez glasu j (Kein, Lein, Liin, Main).

Podrobneje o rezultatih ...



7. Ali moška imena na -o pri pregibanju v knjižnem jeziku podaljšujejo osnovo s t (Ficko, rod. Ficka; pog. Fickota) ali pa je ta način omejen na pogovorni jezik?

Opis problematike:

Daljšanje osnove s t je pri moških imenih z osnovo na končni -o prvina pogovornega jezika. Tako SP 2001. Zaradi izraženih predlogov v stroki, da bi to pregibanje postalo nevtralno v knjižnem jeziku, je bilo anketno vprašanje zastavljeno tako, da je spraševalo po zapisu v knjižnem jeziku.

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanj v anketi, ki so se nanašala na daljšanje osnove imen s t pri sklanjanju in tvorbi svojilnega pridevnika, lahko sklenemo, da se v skladu s pravopisnim pravilom v zapisu podaljšava s t pri osnovah na -o ne uresničuje, saj večina anketiranih (86,7 %, n = 3304) osnove ne podaljšuje (Ficko – Fickov, Picko, rod. ed. Picka, Piko, rod. ed. Pika, Slavo, rod. ed. Slava).

V anketi se povezanost med izobrazbo anketiranih in daljšanjem osnove imen na -o s t pri sklanjanju in tvorbi svojilnega ni pokazala, saj se je podaljšavo s t pri sklanjanju in tvorbi svojilnega pridevnika v povprečju odločilo 6 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 7 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...



8. Kako pregibamo moška in ženska imena na nemi h (Oprah, Jonah)?

Opis problematike:

Pregibanje imen s končnim nemim h je odprto, saj dosedanji pravopisi niso podali celovite rešitve. Pri imenih z naglašenim izglasjem ali izglasjem na govorjeni u, je pregibanje predvidljivo, saj osnovo podaljšujemo z j (Noa [noá], rod. ed. Noaha [noája]). SP 2001 končni h sicer vokalizira (Utah, rod. ed. Utaha), drugih pa ne vključuje v slovarski del. Vse več tovstnih imen v rabi nakazuje nekaj možnosti pregibanja: (1) slediti SP 2001 (Noah, rod. ed. Noaha); (2) ohraniti izvirni zapis le v imenovalniku (Noah, rod. ed. Noa in Noe); (3) le za ženska imena: sklanjati ime po 3. ženski sklanjatvi (Oprah, rod. ed. Oprah).

Rezultati ankete: 

Na podlagi analize vprašanj v anketi, ki so se nanašala na sklanjanje imen s končnim nemim -h v nenaglašenem samoglasniškem izglasju, lahko sklenemo, da se večina anketiranih (89,8 %, n = 4115) pri sklanjanju ne odloča za sklanjanje po slovenskih zgledih (Hannah, rod. ed. Hanne, Jonah, rod. ed. Jone in Jona, Mariah, rod. ed. Marije, Noah, rod. ed. Noe in Noa, Oprah, rod. ed. Opre), temveč za ohranjanje izvirnega zapisa (Hannah, rod. ed. Hannah, Jonah, rod. ed. Jonaha, Noah, rod. ed. Noaha, Oprah, rod. ed. Oprah).

V anketi se povezanost med izobrazbo anketiranih in sklanjanjem imen s končnim nemim -h ni pokazala, saj se je za ohranjanje izvirnega zapisa pri sklanjanju v povprečju odločilo 86,8 % anketiranih, ki imajo dokončano z jezikoslovjem povezano smer študija, in 86,5 % anketiranih, ki imajo dokončano drugo smer študija ali pridobljeno nižjo stopnjo izobraževanja od univerzitetne.

Podrobneje o rezultatih ...




Povezava na anketni vprašalnik
Izvedba ankete in analiza rezultatov:
Manca Černivec
Opisi problematike: Helena Dobrovoljc 
Strokovni pregled anketnega vprašalnika: Tina Lengar Verovnik, Marta Kocjan Barle, Helena Dobrovoljc

18. septembra 2019